V dolino pod Kostelom so letos prvi odpotovali naši najstarejši vodi ter poskrbeli, da je tabor hitro dobil nam domačo podobo. Ni dvoma, da so se tudi ogromno zabavali ob programu, ki so ga zanje pripravile njihove vodnice. Ko je bil zaklinjen še zadnji klin, so se jim pridružili še ostali Gozdovniki in Gozdovnice, s katerimi so si nekaj dni delili program, olepšan s sončnim vremenom. Naučili so se vseh tistih temeljnih taborniških veščin, ki nam pogosto pridejo prav, ko tako radi potujemo po naravi.
Tik preden so se jim v taboru pridružili še najmlajši, so naši Gozdovniki in Gozdovnice, odrinili na pohod po dolini na katerem so po dveh poteh prečili prelaz v sosednjo dolino. Noči izven tabora so preživeli ob dobri kuhi njihov vodnikov ter večerih ob ognju. Po dveh nočeh so se vrnili v tabor, ob tem pa pred preizkus postavili še naše Medvedke in Čebelice, ki so se prav tako odpravili na nočitev izven tabora. Odpravili so se na malo krajše pohode, uživali v soncu ter se pred kosilom, ki smo jim ga pripeljali kar iz naše taborne kuhinje, še dodobra naplavali. Prava preizkušnja je bila zanje prva deževna noč na bivaku, a naši najmlajši taborniki so tudi to pogumno prespali, naslednji dan pa so se spomini na burno doživetje že sušili na soncu.
Sledil je dan, ko so nas na tabornem prostoru obiskali starši, ki so se z obiskom nevede prijavili na oglede vseh tistih kotičkov, ki so bili njihovim otrokom najljubši za kopanje ter druženje z vodom. Skupaj so se po hladni Kolpi spustili s kanuji in z napihnjenimi zračnicami ter pojedli že tradicionalni pasulj, ki ga vsako leto pripravljajo naši odlični kuharji in kuharice.
Tabor se je tako bližal koncu, pred tem pa so se taboreči uspeli še poročiti (a ne skrbite, taborne poroke veljajo le eno leto in so veliko manj zavezujoče kot tiste prave ;)), pridobiti svojo prvo taborno rutico ter opravili krst, ki čakajo vsakega, ki se tabora udeleži prvič.
Zabavali smo se v pravem »Kazino večeru«, ko se je naš tabor spremenil v ogromno igralnico, gledali »TV«, na katerem so nastopali sami nam že dobro znani obrazi, priložnost nastopa pa ni ušla nikomur.
Na koncu smo zadrgo na šotorih, ki so bili del vseh teh pravljičnih dni in noči, še zadnjič zaprli, ter se odpravili proti Ljubljani, kjer so na nas že čakale mame in očetje ter topla prha.